Prav vsak izmed nas je že kdaj potožil, češ: »Joj, kako sem pa danes vremenski.« Sploh v primeru deževnega, oblačnega in na splošno nekoliko turobnega vremena. Kolikšen pa je pravzaprav vpliv vremena na počutje? To so se spraševali že pred več tisoč leti, bolj resna spremljanja in zapisovanja pa prihajajo iz sredine 19. in začetka 20. stoletja. Znanstveniki se trudijo dokazati, vendar pa se še vedno ne znajo poenotiti glede tega, ali ima vreme vpliv na naše počutje ali se nam mogoče tako samo dozdeva. Vsekakor je to zanimiva tema, ki zanima marsikoga in zato so se je lotili tudi znanstveniki in to že približno 40 let nazaj.

Vpliv vremena na počutje in znanstvene raziskave

Večina izmed nas bi potrdila dejstvu, da smo boljše volje in bolj polni energije, ko zunaj sije sonce, ki kar vabi na sprehod in sprostitev v naravi. Znanstveniki pa so se odločili, da bodo to tudi dokazali.

S študijo iz leta 1984 so preučevali, kakšna je povezava med množico spremenljivk, ki lahko vplivajo na razpoloženje, torej tesnobo, agresijo, koncentracijo, zaspanost, nadzor in optimizem, in vremenskimi vplivi oziroma spremenljivkami, kot so temperatura, veter, količina sonca ali dežja, vlaga ter zračni tlak. Ugotovili so, da ima na razpoloženje največji vpliv količina sonca, zračna vlaga in temperatura. Vpliv vremena na počutje so raziskovali tudi v naslednjih letih. Leta 2005 so ugotovili povezavo med časom, preživetim na prostem ob lepem, prijetnem vremenu, in boljšim razpoloženjem ter spominom. Ugotovili so tudi, da naj bi pomlad v ljudeh vzpodbudila izboljšanje počutja.

Leta 2008 izvedena študija pa je pokazala ravno nasprotno. Vreme naj ne bi vplivalo na pozitivno razpoloženje. Torej oseba, ki je vesela, ne bo še bolj vesela, oziroma žalostna oseba zaradi sončnih žarkov ne bo postala vesela.

Leta 2011 so ugotovili, da vreme resda vpliva na počutje, vendar pa le pri določenih osebah. Skratka, iz vseh teh študij bi bilo mogoče zaključiti, da je vpliv vremena na počutje morebiti res prisoten, vendar pa na vsakega izmed nas vpliva drugače, na ene bolj, na druge pa manj. Očiten primer je sezonska afektivna motnja, s kratico SAD, ki opredeljuje občutne spremembe razpoloženja v povezavi s spremembo letnih časov. Tu je najbolj poznan zimski SAD oziroma zimska depresija – depresija, ki se občuti le v zimskih mesecih oziroma krajših zimskih dneh.

Vpliv vremena na počutje in biovremenska napoved

Vreme je dnevna stalnica v našem življenju. O njem vemo že kar veliko, celo tako veliko, da lahko vsakodnevno spremljamo napovedi, ki se imenujejo »Biovreme«. Tako se lahko že vnaprej pripravimo na morebitne težave.

Običajno so starejši ljudje tisti, ki so za vreme dovzetnejši, ter prav tako tudi ljudje, ki trpijo za raznimi kroničnimi boleznimi, kot so težave z dihali, srcem ter ljudje, ki bolehajo za depresijo in drugimi psihičnimi boleznimi.

Zanimivo je, da ljudje, ki so vremensko občutljivi, občutijo vpliv vremena na počutje že par dni prej, preden se pojavi kakšna vremenska sprememba. Vplivu vremena na počutje se pripisuje celo tako velik pomen, da so nastale biovremenske napovedi. S temi napovedmi se vremenoslovci trudijo opisati, kakšen bo vpliv vremena na večino ljudi. V napovedi je zajeta tudi informacija o UV indeksu ter morebitnem cvetnem prahu kar je za ljudi z alergijami na cvetni prah zelo dobrodošlo.

Biovremenske napovedi nastanejo s pomočjo podrobne klasifikacije vremenskih tipov, pri raziskavah pa sodelujejo tako zdravniki kot meteorologi. Za izdelavo napovedi se upoštevajo tako vremenske razmere več kilometrov v zraku, kot tudi vremenske razmere pri tleh.

Razumevanje vpliva vremena na naše počutje nam je lahko v pomoč pri obvladovanju vsakodnevnih izzivov in izboljšanju kakovosti življenja. Prilagajanje vremenskim spremembam in sprejemanje ukrepov, ki bodo zaščitili naše počutje, je ključen korak na poti do boljšega počutja – ne glede na vremenske razmere. Tako bomo razumeli, kolikšen vpliv ima vreme na nas in kako se lahko najbolj prilagodimo spreminjajočim vremenskim pogojem.