Darja Paro Panjan: Hiter razvoj stroke zahteva nenehno vlaganje v opremo

V Sloveniji imamo eno najnižjih stopenj obporodne umrljivosti in umrljivosti novorojenčkov v svetu, ponašamo se z visoko kakovostjo preživetja in življenja te najbolj ranljive skupine bolnikov. Neonatologija pa kot visokotehnološka veja medicine zahteva nenehno vlaganje v sofisticirano opremo in izobraževanje osebja, ki jo upravlja.

Trenutno si na Kliničnem oddelku za neonatologijo na Pediatrični kliniki Ljubljana skupaj z Ustanovo za novo Pediatrično kliniko prizadevajo, da bi zagotovili sredstva za nakup radiometra, naprave, ki omogoča hitro, obposteljno diagnostiko iz kapljice krvi, kar je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje bolezenskih stanj ter pravočasnost in ustreznost zdravljenja. Uporabili bi ga pri kar 300 do 400 otrocih na leto.

Prof. dr. Darja Paro Panjan, predstojnica omenjenega oddelka, je odgovorila na nekaj vprašanj o tej napravi, s katero bi neonatologi najmlajšim bolnikom zagotovili še kakovostnejšo oskrbo, ki se zaradi visoke stopnje usposobljenosti in strokovnosti zdravnikov in medicinskega osebja že uvršča v svetovni vrh.

Kaj so glavne prednosti, ki jih zagotavlja uporaba radiometra?

Z njim lahko v kateremkoli času dneva v 35 sekundah iz minimalne količine krvi (65 μL) določimo krvne parametre, ki jih potrebujemo pri odločanju o zdravljenju novorojenčka z dihalno stisko, okužbo, anemijo, hudo zlatenico, motnjami presnove in elektrolitov. Poleg tega, da rezultate pridobimo hitro v kateremkoli času dneva, aparat omogoča analizo do 44 vzorcev na uro, je prenosen in preprost za uporabo in vzdrževanje.

Kako tovrstne preiskave izvajate zdaj?

Laboratorijske preiskave izvajamo na Kliničnem inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike ter Inštitutu za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana. To sta odlična specializirana laboratorija, ki seveda izvajata poglobljeno in razširjeno diagnostiko; prednosti radiometra so obposteljna diagnostika in takojšnji rezultati nekaterih ključnih parametrov, ki jih potrebujemo za odločanje o ukrepanju ob bolnem novorojenčku.

Za kakšna bolezenska stanja gre pri otrocih, ki potrebujejo takšne preiskave?

Gre predvsem za kritično bolne novorojenčke in otroke, katerih bolezensko stanje zahteva hitro ukrepanje in ponavljajoče se analize krvi. To so predvsem novorojenčki z dihalno stisko, prirojeno srčno napako, splošno okužbo in meningitisom, hudo zlatenico, novorojenčki z motnjami delovanja osrednjega živčevja in tisti z motnjami presnove in elektrolitov kot posledico motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem, sečil in prebavil.

Kaj štejete med največje dosežke (slovenske) neonatologije v zadnjih dveh desetletjih?

Gotovo so to dobra obporodna oskrba, visoka stopnja znanja zdravnikov in medicinskega osebja, dobra organizacija transporta bolnih novorojenčkov v terciarne centre, s čimer so omogočeni takojšnje podporno zdravljenje ter hitra diagnostika in zdravljenje vrojenih in pridobljenih bolezni; vse to so dosežki, ki se zrcalijo v dejstvu, da imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj obporodne umrljivosti in umrljivosti novorojenčkov v svetu, ter v visoki kakovosti preživetja in življenja te najbolj ranljive skupine bolnikov.

Hiter razvoj neonatologije, ki spada v skupino visokotehnoloških vej medicine, pa zahteva tudi nenehno vlaganje v vse bolj sofisticirano tehnološko opremo na eni strani ter izobraževanje zdravnikov in medicinskega osebja na drugi. Pomanjkanje sredstev za doseganje standardov, ki si jih naši bolniki zaslužijo in k čemur stremimo, je zagotovo nenehna potencialna pomanjkljivost, na katero moramo zdravniki opozarjati.